Maria Montessori je tekom svojega dela z otroci ugotovila, da lahko otrok razvija vse notranje potenciale, če ga obdaja spodbudno okolje, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti ter red. V takem okolju so otroci postali zbrani, delovni, veseli in vljudni. Naučili so se pisati, brati in računati že v predšolskem obdobju. To je bila precejšnja sprememba za čas, v katerem je Maria Montessori začela svoje delo.

O delu Marie Montessori se je hitro razvedelo po svetu. Svet je želela spremeniti na bolje in prispevati svoj delež k večanju miru. Začela je pri otroku, ker je v njem odkrila ključ za uresničevanje svoje želje.

Montessori okolje daje torej velik pomen svobodi. Svoboda pomeni, da si lahko otrok svobodno izbira materiale na policah, socialne odnose, čas in kraj dela. Prava svoboda je posledica notranjega razvoja, ki otroka vodi v smer samostojnosti, volje in discipline, vse to pa je bistveno za svobodo. Vse, kar otrok zmore sam in si želi sam, naj sam tudi naredi, pomagamo mu le, če je to res potrebno. Otroka spodbujamo, da dejavnost, ki si jo je izbral, dokonča in za seboj pospravi.

Struktura in red pomenita, da imajo stvari svoje mesto. Vzgojitelj ustvarja okolje, ki ni statično, vendar je urejeno in s tem v pomoč otrokom. V igralnici naj ne bo preveč ne premalo stvari. Vse naj bodo dobre kakovosti ter skrbno in mikavno pripravljene kot dobro načrtovana razstava.

Didaktične materiale predstavljamo otroku v določenem obdobju, ko vidimo, da so zanj primerni. Če otrok v okolju ne čuti ljubezni, spoštovanja, svobode, potem tudi materiali ne morejo služiti svojemu namenu.

Razvoj življenja v skupnosti sloni na delu v istem prostoru. Socialni čut se v tem obdobju razvija predvsem posredno: prek dela, ki vodi v samodisciplino. Šele nato je primerno otrokom ponuditi skupno, kolektivno disciplino.

Igra tišine. Tišina je poseben element pedagogike Montessori. Otroku omogoča, da se nauči obvladovati samega sebe, in mu pomaga do boljšega stika s svojimi občutki in z okoljem. Krepi veselje in samozavest otroka, da je sposoben tudi tako zahtevnih stvari, kot je nekaj trenutkov sedeti čisto pri miru in čisto tiho. Sredi igralnice je na tleh narisana krožna črta, ki služi kot pomoč pri gibanju. Otroci se vsak dan zberejo na tej črti, na njej pojejo, plešejo in z igro tišine dosegajo notranjo zbranost.

V učilnici Montessori uveljavljajo različna področja: vsakdanje življenje, zaznavanje, jezik, matematika, umetnost in znanost.

Vzgojitelj ne posreduje znanja ampak pripravi okolje. Njegova glavna naloga je opazovanje otrok in njihovega dela. To mu pomaga pri svetovanju in pripravi novih materialov za otroke.

Vzgojitelj je otrokom zgled in vir znanja. Izogiba se pretiranemu usmerjanju in prebuja »notranjega učitelja«, ki usmerja otroka.

Članek ja za vas napisala varuška Jasmina.

Vir: Krajnc M., Rezutnik-Bozovičar A. (2014). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. Velenje: Modart.