Razvoj pismenosti pri otrocih se ne začne z učenjem branja in pisanja, temveč poteka že od rojstva naprej. Otroci se doma in v okolju že zelo zgodaj srečujejo z različnimi bralnimi in pisalnimi vzorci. Zavedati se moramo, da ne postajajo pismeni z opazovanjem odraslih pri posameznih komunikacijskih dejavnostih, pač pa le z lastnim poskušanjem v branju, pisanju, govorjenju in poslušanju.
Že v predšolskem obdobju opazimo znake razvoja pismenosti: otroci berejo slike, pišejo s simboli, katerih pomen poznajo samo oni, iščejo rime, navidezno berejo knjige, poimenujejo črke abecede, berejo znane napise iz okolice (npr. imena trgovin, bombonov …) in zapišejo lastno ime. Razvoj spretnosti, znanja in stališč, ki so podlaga za branje in pisanje, označujemo s pojmom zgodnja ali porajajoča se pismenost. Gre za usmerjene in neusmerjene dejavnosti v družini, vrtcu in okolju, ki pripomorejo, da učenje branja in pisanja gladko steče.
Pisanje in branje sta kompleksni dejavnosti, ki se ju ne da naučiti čez noč. Na to, kako hitro in uspešno poteka učenje, vplivajo številne druge otrokove sposobnosti in spretnosti, ki jih mora razvijati preden se začne sam proces učenja branja in pisanja. Mednje spadajo: spoznavna sposobnost (otrok mora dosegati predoperativno stopnjo mišljenja), govorno-jezikovne spretnosti (besedni zaklad, dolžina povedi, dobra izreka glasov), splošne in specifične zaznavne sposobnosti (pozornost otroka, vidno in slušno zaznavanje) in grafomotorične sposobnosti (orientacija v prostoru, drža telesa, drža pisala, fina motorika). Razvoj teh sposobnosti načrtno poteka v vrtcu in v prvem razredu osnovne šole skozi različne dejavnosti, vsekakor pa je dobrodošlo, da je otrok spodbud deležen tudi v domačem okolju.
Kako te dejavnosti potekajo?
Omenjene sposobnosti doma otrok spontano razvija z igro in sodelovanjem pri vsakodnevnih opravilih. Za dejavnosti ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov ali strokovnega znanja, naloga staršev je le, da se zavedajo pomena teh dejavnosti in jih otrokom omogočijo.
Vaje za razvoj govorno-jezikovnih spretnosti: pomembno je, da se pogovarjamo z otrokom; opisujemo predmete in pojave v vsakdanjem okolju in pri opravilih (oblačenju, umivanju, na sprehodu); beremo pravljice in prepevamo pesmi.
Vaje za razvoj fine motorike: gnetenje testa, gline, plastelina; brisanje prahu/mize; ožemanje krpe in gobice; sestavljanje lego kock; uporaba majhnih voščenk, predmetov; odpiranje škatlic, posodic, steklenic; igranje z vijaki in maticami; nabiranje perlic/slamic na vrvico, zapikovanje čepkov v podlago, lepljenje nalepk, prijemanje in razvrščanje predmetov s pinceto, kleščami, kitajskimi paličicami (npr. razvrsti cofke po barvah); natikanje ščipalk; striženje s škarjami (za začetek strižejo plastelin); vtikanje vezalk; »šivanje« gumbov; razporejanje kamenčkov na zarisane črte/vijuge/like; prelivanje tekočin v steklenice; zapenjanje zadrge …
Vaje za razvoj orientacije na sebi, v prostoru in na papirju: »Z levo roko se pocukaj za desno uho, dvigni levo nogo, pomahaj z levo roko …«; premikanje po prostoru po navodilih (naprej, nazaj, levo, desno); polaganje predmeta glede na navodila (žoga je pod/nad/ob/pred/za stolom); risanje črt (od leve proti desni, od spodaj navzgor); slikovni narek (»Na sredino lista nariši oblak. Levo od oblaka nariši ptico. Nad oblak nariši zvezdo«) …
Pisanje in branje sta v prvi vrsti zaznavna procesa – pri pisanju mora otrok zaznati (slišati) glas in ga pretvoriti v črko, pri branju pa mora zaznati (videti) črko in jo pretvoriti v glas. Preden se torej lotimo učenja pisanja in branja, mora otrok dobro vidno in slušno razločevati.
Vaje za vidno razločevanje: vožnja z avtomobilčkom po cesti, osmici; povezovanje pik; prerisovanje slik; iskanje podobnosti/razlik med slikami; iskanje parov; iskanje vsiljivca med predmeti; iskanje določenega predmeta na sliki; reševanje labirinta na papirju; sledenje liniji z očmi; urjenje vidnega spomina (Kaj sem spremenil na sliki?) …
Odličen vir za naloge vidnega razločevanja so otroške revije, kot so npr. Cicido, Ciciban, Zmajček …
Vaje za slušno razločevanje (predšolski otroci): »Katera žival se je oglasila?«, določanje vrstnega reda oglašanja živali, uporaba zvokovnih igrač, izdelovanje lastnih glasbil in prepoznavanje njihovih zvokov, izpolnjevanje dvojnih navodil (»Vzemi očetove copate in jih odnesi v hodnik«), poslušanje zvokov okolice (»Kaj slišimo v stanovanju/gozdu/trgovini?«), prepoznavanje glasov prijateljev, iskanje besed, ki se rimajo (lahko v obliki igre spomin); …
Vaje za slušno razločevanje in razčlenjevanje (1. razred): vaje za zaznavanje dolžine besed (poimenuje predmete na karticah in kartice razvrsti v dve skupini – dolga ali kratka beseda; izgovarja besede in sočasno riše črto z enakomernim tempom); zaznavanje zlogov s ploskanjem (različica: spremenimo se v robota, ki govori po zlogih in se ob tem tudi usklajeno premika); štetje zlogov v besedi (besedo izgovorimo po zlogih in v ploščo zapičimo toliko čepkov, kot je zlogov); povezovanje/iskanje besed, ki se začenjajo ali končujejo na isti zlog; določanje prvega, zadnjega in srednjega glasu v besedi (izbere sličice z besedami, ki se začnejo/končajo na isti glas; poišče sličice z besedami, ki se začnejo na določen glas) …
Vse sposobnosti in spretnosti, ki jih otrok razvije v predšolskem obdobju, mu omogočajo hitrejšo in lažjo pot pri usvajanju branja in pisanja, kar prinaša uspeh in skupno zadovoljstvo otroku in staršem.
Viri:
Pečjak, S. (1999). Ali slišiš? Ali vidiš? Priročnik z vajami za razvoj metajezikovnega zavedanja. Ljubljana: Izolit.
Potočnik, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Članek za vas napisala varuška Manca (Manca Zorko), absolventka Razrednega pouka.
Fotografije: Mami z objektivi
