Pogosto lahko slišimo, ko kdo izmed odraslih v natrpanem vsakdanu pripomni: »Oh, ko bi vsaj še za kak dan lahko spet postal otrok«. Neobremenjenost z zunanjim svetom, domišljija v vrhuncu svojega razvoja, iskrena čustva – vse to in še več premorejo otroci v predšolskem obdobju. Kako in zakaj je pri tej starosti priporočljivo vnašati lutko v otrokov vsakdan, si preberite v nadaljevanju.
Lutka je majhna figura, ki predstavlja živo bitje in je namenjena uprizarjanju. Pedagogi se tekom študija relativno dobro spoznamo z njeno vlogo in prednostmi oz. koristmi vključevanja le-te v vzgojno izobraževalni proces. Gre za sredstvo, ki olajša komunikacijo, saj lahko z njeno pomočjo tvorimo posredni dialog z otrokom. Sicer je ta res vodena iz stani odrasle osebe, vendar jo otroci, ob kvalitetni uprizoritvi doživljajo kot samostojno živo bitje, ki jih nagovarja. Vlogi pa sta lahko tudi zamenjani. Lutko lahko čez čas ponudimo tudi otroku, da jo oživi on.
Preko nje se otroci lažje izrazijo, saj ob dramatiziranju ni potreben očesni stik s publiko (oz. je ta celo odsvetovan), saj mora biti pogled tistega, ki lutko vodi – na sami lutki. Le tako lutka oživi. Otroku lutka predstavlja ščit, zato bo s pomočjo lutke lažje spregovoril in se vključil tudi plašen, sramežljiv otrok. S tem, da otroku ponudimo takšno vlogo, se ta počuti pomembnega, s čimer vplivamo na občutek lastne vrednosti, pripomoremo k večji samopodobi in boljši samozavesti. Izboljšuje se tudi otrokova komunikacija in izražanje, saj z njo izboljšujemo govor in izgovorjavo, otrok pa tudi tvori dialog in se uči bontona znotraj pogovora. Lutka je primerna in učinkovita tudi pri otrocih, pri katerih verbalna komunikacija še ni razvita, saj se lahko preko nje tudi neverbalno izražamo. Pogosta igra z lutko pozitivno vpliva na pozornost in koncentracijo, hkrati pa je lutka odlično motivacijsko sredstvo. Preko igre z lutko otrok razvija domišljijo in sposobnost improvizacije. Kadar lutko animira vzgojitelj ali starš lahko preko nje predaja sporočila, ki se otrokom na ta način mnogokrat veliko bolj vtisnejo v spomin, saj lahko lutka otroku predstavlja avtoriteto.
Nikakor pa ne gre zanemariti vpliva na čustven razvoj otroka. Z njeno pomočjo lahko vzbudimo močnejša čustva, katera lahko kasneje tudi ozavestimo in se z otroki o njih pogovorimo. Lutko lahko starš ali vzgojitelj uporabi tudi za prepoznavanje otrokovih čustev in za pogovor o njih, s samim otrokom. Otroke, ki pogosto kažejo znake agresije ali čustva tako ali drugače izkazujejo na neustrezne načine, lahko preko dela z lutko učimo strategij ustreznejšega izražanja le-teh. Najpogosteje lutko uporabimo pri učenju socialnih situacij, preko česa se otroci naučijo različnih alternativ odzivanja v določenih socialnih kontekstih. Kot pri vseh oblikah dramatiziranja, tudi igra preko lutke omogoča, da se otroci vživijo v igrane osebe, razvijajo empatijo, doživljajo življenjske situacije in se vživljajo v samo reševanje problemov, ki so predstavljeni v igri.
Velik čar tiči tudi v samem izdelovanju lutk, zato se pogosto poslužujte tega, da lutke izdelate skupaj z otroki. S tem vplivamo na otrokovo kreativnost oz. ustvarjalnost (in uresničujemo tudi vzgojno izobraževalne cilje), domišljijo in sodelovanje. Tudi povsem preproste, enostavne lutke imajo veliko magično moč, zato se ne obremenjujte preveč z njeno estetiko.
Še nekaj enostavnih lutkovnih predstav, ki sem jih pripravila otrokom v skupini jaz:
Članek je za vas napisala varuška Manca (Manca Kozinc).
Viri:
- – KOROŠEC, H., MAJARON, E. (2002). Lutka iz vrtca v šolo. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta Ljubljana.
- – KOROŠEC, H. (b.d.). Lutke – otrokov vsakdan v vrtcu in šoli. Pridobljeno 4.10.2017 iz http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-korosec-kreativna.pdf