Waldorfsko pedagogiko je zasnoval Rudolf Steiner. Zagovarjal je celostni pristop pri razumevanju človekovega življenja – imenoval ga je antropozofija. Gre za nauk o človeku v odnosu do nadčutnega sveta (gr. antropos – človek, sofia – modrost) ter za to, da bi oblikovali celega človeka, da bi ga pustili, da se oblikuje sam po svojih individualnih darovih in nagnjenih. Za posebej pomembno velja umetniško izobraževanje in razvijanje ustvarjalnih moči. Temelji na duhovnem razumevanju človeka in sveta ter umetnosti vzgoje, katere cilj je razvoj otrokovega celovitega mišljenja, ki vključuje ustvarjalno in analitično mišljenje.

Steiner je življenje posameznika razdelil na štiri razvojne faze, od katerih vsaka traja sedem let: razvoj fizičnega, eteričnega in astralnega telesa ter zavestnega jaza kot najvišje oblike človeškega bivanja.

Trdil je, da ima otrok do sedmega leta starosti oziroma do menjave mlečnih zob zgolj sposobnost posnemanja, razvoj čutil in pridobivanje zaznav prek občutkov. Zato je pri predšolskem otroku potrebno izločiti vse oblike abstraktnega učenja in ga obvarovati pred spoznavanjem številk in črk. V t.i. drugem obdobju (od 7. do 14. leta) otrok spoznava pojave in predmete, ki jih še ni zaznal oz. občutil. To je čas, ki sovpada z osnovnim šolanjem in ko lahko zagotovi uspešen otrokov razvoj le močna učiteljeva avtoriteta. Od 14. do 21. leta starosti pa pripisujejo otroku sposobnost oblikovanja lastnih sodb. Šele v naslednjih sedmih letih naj bi se razvil duh, kar označuje človekov celostni razvoj, ki se nato nadaljuje do konca njegovega življenja.

Waldorfska šola odpravi ocene, učenčevi rezultati se prikazujejo v odstotkih, ni ponavljanj razredov kakor tudi ne velikih nagrad. Namesto ocen obstaja pomoč, svetovanje in po potrebi hvala ali graja. Namesto tekmovalnosti spodbujajo zdrav duh.

Namen vzgoje Rufolfa Steinerja je, da bi otroci, ko odrastejo, kar najpopolneje razvili svoje sile, svoje notranje in občečloveške odlike,. To je vzgoja, ki služi svobodi človeškega duha. Njeno zlato pravilo je: Nikoli ne deluj v nasprotju z otrokovim temperamentom, temveč vedno v skladu z njim. Otroka v predšolskem obdobju naj vzgajata 2 magični besedi: oponašanje in vzor/zgled.

Waldorfska šola in vrtec se ločita od drugih po udejanjanju svobode in proučevanju štirih temperamentov (sangvinik, kolerik, melanholik, flegmatik), ki jih je Rudolf Steiner vpeljal tako na področje vzgoje kot tudi v življenju nasploh. Šolanje naj bi potekalo brez represije, streov in travm.

Waldorfski vrtci predstavljajo alternativo didaktično usmerjenim programom, v katerih poudarjajo akademske dosežke.

V waldorfskem vrtcu ni formalnega poučevanja, ni učenja, branja, pisanja, računanja ali razvrščanja po sposobnostih. Vse se odvija naravno in nevsiljivo pod neopaznim vodstvom vzgojitelja. Ta pozna vsakega otroka in zanj skrbi, kadar je potrebno. Otrokom nudi tudi pomoč, a brez pretiravanja.

Igračke za otroke izdelujejo iz naravnih materialov (les, volna, bombaž, svila…), so preprosto narejene tako, da spodbujajo otrokovo domišljijo. Šolanje naj bi potekalo brez represije, stresov in travm. Ni učenja, branja, pisanja, računanja ali razvrščanja po sposobnostih, vse se odvija nevsiljivo.

»Vzgoja, še posebej mlajših otrok, mora izvirati iz srca.

Pamet je koristna le, če jo vodi modro srce.«

(Francis Edmunds – Umetnost waldorfske vzgoje)

Članek ja za vas napisala varuška Jasmina.

Vir: Krajnc M., Rezutnik-Bozovičar A. (2014). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. Velenje: Modart.